Zoran Djindjic - borec za resnico

Zoran Djindjic je srbski politik in pisatelj, rojen 1. avgusta 1952 v jugoslovanskem mestu Bosanski-Shamac in je bil ubiti 12. marca 2003 v Beogradu. Od leta 2001 do 2003 je bil Djindjich predsednik vlade Srbije in Črne gore ter predsednik Demokratske stranke. Bil je poročen, njegova vdova je Ruzica Đinđić, imata dva otroka: sina Luke in hčerko Jovana.

Leta študija

Zoran Djindjic se je rodil leta 1952 v družini uradnika v mestu Bosanski-Šamac, ki se nahaja na območju sodobne Bosne. Svojo politično kariero je začel še doktorat na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Djindjić je bil obsojen na več mesecev zapora zaradi organiziranja opozicijske skupine skupaj z drugimi študenti iz Hrvaške in Slovenije.

Po izpustitvi iz zapora se je s pomočjo nekdanjega nemškega kanclerja Willy Brandt preselil v Nemčijo, kjer je nadaljeval študij v Frankfurtu na Majni in Heidelbergu. Leta 1979 je po selitvi na Univerzo v Constanti doktoriral v filozofiji.

Vrnitev v Jugoslavijo

Leta 1989 se je Zoran Djindjic vrnil v Jugoslavijo, začel delati kot učitelj na Univerzi v Novem Sadu in skupaj z drugimi disidenti ustanovil Demokratsko stranko. Leta 1990 je postal predsednik stranke in istega leta je bil izvoljen v parlament Srbije.

Ko je srbska vlada razglasila rezultate lokalnih volitev novembra 1996, so marsikdo protestirali po državi, po kateri je bila priznana zmaga opozicije. Djindjic je znan po prvi nekomunistični partiji beograjskega župana po drugi svetovni vojni. Po konfliktu s svojimi zavezniki zaradi nacionalistike Vuka Draškovića konec septembra 1997 je bil prisiljen zapustiti mesto beograjskega župana.

Med jugoslovanskimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami septembra 2000 je bil vodja volilne kampanje zveze demokratične opozicije Srbije, ki je sestavljalo 18 strank. Po srušitvi Miloševićevega režima je ta sindikat dobil brezpogojno zmago na volitvah v srbski parlament, ki je potekal decembra 2000.

Predsednik vlade Srbije

Januarja 2001 je bil Zoran Djindjich izvoljen za predsednika vlade Zveze držav (Srbija in Črna gora). Kot pro-zahodni politik se je stalno srečeval z obema predstavnikom stare komunistične nomenklature in z nacionalisti, s katerimi je bil prisiljen delati skupaj. Zorana Đinđića je naredil še več nasprotnikov, ker se je boril proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Srbiji, tudi zaradi izročitve Slobodana Miloševića Haaškemu sodišču za vojne zločince leta 2002 in zaradi obljube o pošiljanju Ratka Mladića, koga je Dala Carla Del Ponte.

Umor

12. marec 2003 Zoran Djindjich je v Beogradu ubil snajperčevci v želodcu in nazaj. Od okna stavbe so oddaljeni približno 180 metrov. Tudi telesni stražar Djindjića je bil resno ranjen. Ko je bil premier v bolnišnico, impulz ni bil več očiten. Po njegovi smrti je bilo izrečeno izredno stanje, da je izvršilni oblasti imelo več možnosti za iskanje storilcev. Sumilo se je, da so umor naredili Miloševićevi pristaši in tako imenovani klan zemunske mafije. Ujetih je bilo skupaj 7.000 ljudi, od katerih je 2.000 pridržanih dolgo časa.

Ugotovljeno je bilo, da je Djindjic Zoran, katerega umor je po vsej verjetnosti povezana s svojimi politicnimi dejavnostmi, ustrelil Zvezdan Jovanovic, podpolkovnik srbske vojske in namestnik poveljnika posebnega odreda "Rdeče beretke". Malo kasneje je bilo najdeno orožje za uničenje, puška Heckler & Koch G3; To so bili pomembni dokazi, ki so sodišču omogočili, da je izdal odločbo o krivdi.

Sodni postopek

Konec leta 2003 je beogradsko sodišče začelo sojenje proti 13 osumljencem. 2. maja 2004 se je na sodišču pojavil tudi domnevni vodja umora, umor, Milorad Ulemek, poveljnik Rdečih beret. Zadržan je bil blizu svoje hiše, ki se nahaja v predmestju Beograda. 3. junija 2006 je bila ključna priča v zadevi ugotovljena mrtva v Beogradu. Srbski mediji so poročali, da je v svojem pričevanju, ki v letu 2004 ni bil dostopen javnosti, govoril o vpletenosti v zločin Marka Miloševića, sina nekdanjega predsednika.

Ulemek in Jovanović sta 22. maja 2007 obsojena na 40 let zapora zaradi "zločinov proti ustavnemu redu". Po mnenju sodišča je Ulemek igral vlogo koordinatorja, medtem ko je Yovanovitch, ki je v času sojenja zavrnil to prejšnje priznanje, neposredni izvršitelj. Deset drugih obtožencev, od katerih jih je pet imelo le posredno povezavo z umorom, so bile obsojene na med 8 in 35 let. Kdo je stranka zločina, ni bilo mogoče ugotoviti.

Po pritožbi na Vrhovno sodišče Srbije 29. decembra 2008 so bili izpodbojni stavki za tri sostorilca, vendar so bile razsodbe glavnim krivcem potrjene v celoti, to je 40 let zapora za Milorada Ulemka (koordinatorja) in Zvezdana Jovanovića (strelec) . Ulemek je bil član odseka Tigrov, ki je v času civilne vojne v Jugoslaviji pod vodstvom skandalozno znanega policijskega šefa Arkana storil številne zločine . Kasneje je vodil policijske specialne enote "Rdeče beretke", ki so nastale pod neposrednim nadzorom predsednika Slobodana Miloševića.

Drugi udeleženci kaznivega dejanja

Dve leti kasneje, junija 2010, so bili ujeti Sretko Kalinich in Milosz Simovitch, vpleteni tudi v ta umor.

Februarja 2011 je bil v Valenciji v Španiji prijeten Vladimir Milisavlievich, ki je vozil avto, v katerem je strelec pobegnil iz scene zločina. Ob njegovi aretaciji je bil že obsojen v odsotnosti na 35 let zapora.

Grob Zoran Zindjica se nahaja na osrednjem pokopališču Beograda. Deset let po umoru so univerze in mestne oblasti mesta Konstanz odprle spominsko ploščo v čast Djindjichu.