Volilni sistem je postopek demokracije

Volilni sistem je zakonsko določen mehanizem za zastopanje interesov ljudi v državnih in lokalnih oblasteh. Takšni mehanizmi so sestavljeni iz treh glavnih virov: od nacionalnih ustavnih določb in iz zgodovinskih izkušenj izvolitve javnih voditeljev, od mednarodnih standardov (normativov mednarodnega prava) kot do tradicije zaznavanja politike, ki se je razvila na določenem ozemlju. Skupaj te tri komponente tvorijo učinek stabilnosti političnega sistema, ki obstaja zaradi stalnega kroženja elit in spremembe zastopanosti stranke v središču in na tleh.

Koncept volilnega sistema

V politoloških znanostih in v pravni znanosti se razlikujeta dve opredelitvi volilnega sistema. Prvi pomeni uvajanje in ohranitev pravnih standardov za izvolitev predstavnikov ljudi, kot je bilo omenjeno zgoraj. Druga opredelitev kaže, da je volilni sistem normativna praksa štetja glasov na volitvah na kateri koli ravni. Značilnost sta dva značaja tega pristopa. Prvič, noben volilni sistem ni predmet hitre revizije. Izkazalo se je torej, da volilni postopek, še bolj pa štetje glasov, ni odvisen od volje političnega vodje ali od odločitve prevladujoče stranke. Drugič, upravna in vodstvena "vrzeli" ostanejo med notranjo birokracijo in prvimi osebami političnih akterjev. V demokratičnih družbah je pogosto situacija, v kateri se javni voditelj stranke skriva v skritem konfliktu s predstavniki organizacije na terenu ali pa ministrske zasebne namere blokirajo službe ministrstva samo zato, ker je dejavnost uradnikov v veliki meri neodvisna od osebne volje politnika.

Volilni sistemi v njihovi raznolikosti

Tradicije oblikovanja volilnih sistemov se ne vrnejo le na zgodovinske, temveč tudi na verske izkušnje. Klasičen primer v tem pogledu je Anglija, kjer ima dvostranski sistem svoje korenine po državljanski vojni, izražen v nasprotju z danimi potencialnimi strankami "za York" in "za Lancaster". Kar se tiče prakse verskega soočenja, je v tem pogledu značilen primer Nemčije - katoličani, ki izberejo liberalne CDU-CSU in protestante, ki sočutni z levimi socialnimi demokrati. Kot posebna (nepravilna in ne leva) alternativa delujejo "zeleni", ki že predstavljajo interese novega "postcapitalističnega" volivca.

Karkoli je bilo, so trenutno izbrane tri vrste osnovnih volilnih sistemov: večina, sorazmerna in mešana.

Večinski volilni sistem je izvolitev enega poslanca v zadevni volilni enoti glede na seznam, ki so ga predložile stranke, in tako imenovani kandidati, ki so bili sami nominirani. Zmagovalec na volitvah je kandidat, ki prejme relativno ali absolutno večino glasov. V nekaterih primerih se šteje tako imenovana kvalificirana večina, če kandidat, ki prejme več kot 2/3 glasov, šteje za izvoljenega.

Sorazmerni volilni sistem je izvolitev poslancev na podlagi seznamov, ki jih predložijo stranke. Hkrati glasovanje lahko poteka le za stranke ("zaprti" seznami, ki jih kandidat in nejavni kandidat pripravijo za volivce), ali za stranke in sezname istočasno ("odprt"). Hkrati so stranke, ki so prejele določen odstotek glasov na volitvah, v zakonodajno skupščino. Ponavadi je 3-5%, v Izraelu 1%, v nekaterih državah 7% in večini. Sestava poslancev se oblikuje na podlagi glasovalnega lista na seznamih. Izkazalo se je torej, da je volilni sistem mehanizem za preoblikovanje političnih elit, ki ne dovoljuje monopolizacije oblasti ali njenih posameznih pooblastil.

Mešani sistem pomeni kombinacijo večinskih in sorazmernih glasovalnih sistemov. Na primer, 50% sedežev se izvoli s strankarskimi seznami, druga polovica pa z večino. Vendar pa v obeh primerih prednost dajejo kandidatom stranke. Menijo, da je volilni sistem politična zastopanost. In jo lahko zagotovijo le kandidati iz strank ali javnih organizacij.

Ruski volilni sistem predpostavlja parlamentarne volitve sorazmerno. V Državni dumi so tiste politične organizacije, ki so pridobile več kot 7% glasov. Seznami strank so zaprti. Predpostavlja se, da se bo v naslednjem volilnem krogu, predvidenem za leto 2016, volilna ovira zmanjšala na 5%. Možno je, da bo do takrat še nekaj sprememb v postopku glasovanja.