Sklicuj se na "ti" po pravilih govornega bontona

Značilnosti, ki jih ima oseba v svojem govoru in pisnem naslovu drugim, v veliki meri označujejo splošno kulturo te osebe. So v tesni povezavi s podobo, ki jo ustvarja v očeh drugih, in zato vpliva na njihov odnos do njega. Zato je eno od najpomembnejših vprašanj sposobnost pravilne uporabe zaimkov "vi" in "vi" v pogovoru z različnimi sogovorniki ter pri pisanju pisem in drugih dokumentov.

Prvi "register" vljudnih besed in izrazov

Znano je, da so v Rusiji prvič vljudne oblike zdravljenja postavljene v nekakšno učbenik, ki se je pojavil leta 1717. To knjigo, ki je bila sestavljena z osebno udeležbo Petra I, je bila imenovana "Mladostno pošteno ogledalo ali pričevanje za vsakdanje življenje" in je bilo namenjeno predvsem mladim Rusom.

V istem času je suverenec, ki je posadil evropsko obliko obnašanja v državi, uvedel uporabo "vi", izposojen iz številnih tujih jezikov. V nekdanjih časovnih obdobjih so v množici nagovorili osebo le, če so želeli dati besedam poseben pomen. Recite "vi", kot da bi pomenilo, da je ta človek vreden veliko. Taka obravnava je vsebovala posebno vljudnost.

Leta 1722 je bil Peter I "Mizica" - dokument, ki določa korespondenco vojaških, civilnih in sodnih vrst, ki jih deli v 14 razredov. V njem je bilo med drugim prikazano, kako se prijaviti na nadrejenega določenega ranga. Obrazci so bili različni in so bili odvisni od njegovega položaja na karierni lestvi, vendar je bilo v vseh primerih zahtevano množenje, na primer »Vaša ekscelenca« ali »Vaša milost«.

"Izkrivljena ljubezen"

Zanimivo je opozoriti, da se je običajna privlačnost današnje "ti", ki je bila tako znana, prevzela v ruskem jeziku in premagovala odpor, ki so jo včasih prihajali predstavniki najnaprednejših krogov ruske inteligence. Da bi to videli, je dovolj, da je od sredine 19. stoletja odprl slovar tolmačenja V. I. Dal. V njej je izjemen ruski pisatelj in leksikograf opisal "ti" kot izkrivljeno obliko vljudnosti.

Še več, v enem od svojih člankov kritizira tiste vzgojitelje, ki menijo, da je to primerno in celo potrebno, da svojim učencem poveste "vi", namesto da bi se jim obrnili na "sebe". Zdaj tak položaj lahko vznemiri le nasmeh, vendar pred stoletjem in pol je našla številne podpornike.

Politika, ki vdre v vsakodnevni leksikon

Kmalu po februarski revoluciji je uredba začasne vlade ukinila posesti in uvrstila. Izgubili so tudi pretekle oblike privlačnosti za svoje predstavnike. Skupaj z njimi sta stara beseda "gospod" in "gospa", ki sta bila po oktobrski revoluciji zamenjana s skupnim "sovjetskim državljanom", "državljanom" ali "azilom" ─ "tovarišem", naslovljena na moške in ženske. Vendar pa je bila ohranjena privlačnost "vi", ki je postal eno od glavnih pravil sodobnega govornega bontona.

V katerih primerih je običajno reči "ti", ko se obrnete na drugo osebo?

V skladu s splošno sprejetimi standardi ravnanja se to zgodi predvsem v formalnih situacijah: pri delu, v različnih institucijah in javnih mestih. V tem primeru je beseda "ti" primerna v naslednjih primerih:

1. Ko se dialog izvaja z neznano ali celo nepoznano osebo.
2. Če so sogovorniki znani, vendar so v uradnih odnosih, na primer sodelavci na delovnem mestu, študentje in učitelji, podrejene in njihove nadrejene.
3. V tistih primerih, ko je treba osebo nasloviti na starejšega starejšega ali na vodilnem položaju.
4. In, končno, uradnikom, pa tudi storitvenemu osebju trgovin, restavracij, hotelov in drugih institucij te vrste.

Vedno je treba spomniti, da je sklicevanje na "tebi" tujcu norma, ki jo določajo osnovna pravila ravnanja.

V katerih primerih je mogoče pritožiti na "ti"?

V nekaterih, večinoma neuradnih situacijah, pravila govornega bontona dovoljujejo sklicevanje na »tebi«. Primerno je pri delu pri komuniciranju s sodelavci izven področja uradne dejavnosti, doma ali na dopustu. Takšna oblika zdravljenja lahko služi kot izraz prijateljskih odnosov med sogovorniki in poudari neuradno naravo tega pogovora. Vendar, da ne bi prišli v nerodno situacijo, ne smemo pozabiti, da je dovoljeno reči "ti" le:

1. Tesna prijateljica osebe, s katero je moral komunicirati prej in s katerim odnosi omogočajo, da v obtoku zanemarijo strožje uradne zahteve.
2. Odrasli v pogovoru z otroki ali mladostniki.
3. V neformalnem okolju, na mladoletniku ali na enakem položaju v uradnem položaju.
4. V pogovorih med otroki in starši sodobna tradicija omogoča uporabo "vi" na eni in drugi strani.
5. V mladinskem in otroškem okolju med vrstniki, čeprav med seboj ne poznajo.

Glede na splošno sprejeta pravila govornega bontona je absolutno nesprejemljivo, da se nanašate na "ti" mladoletne osebe (tako po starosti kot po socialnem ali službenem položaju) starejši osebi. Poleg tega je znak slabih ravnanj in slabega okusa način rekreacije "vi" zaposlenim iz osebja institucij.

Nizke komunikacije med vodstvenimi delavci in njihovimi zaposlenimi

Pomemben del pravil vedenja v družbi je ureditev uporabe "ti" in "ti" pri pretvarjanju nadrejenega na podrejenega. Ne da bi presegel meje spodobnosti, lahko glava z zaposlenim govori "vi" le, če ima možnost, da se mu na enak način odzove. Ponavadi se to zgodi, ko se vzpostavijo neformalni odnosi med njimi. V nasprotnem primeru bo pritožba podrejeni za "ti" groba kršitev govornega bontona.

Vzpostavitev neformalne oblike zdravljenja

Splošno sprejeta pravila o ustreznosti vključujejo prehod partnerjev od "ti" do "tebe". Vendar pa je to mogoče le v primerih, ko se med njima vzpostavlja ustrezna vrsta razmerja, kar omogoča, da se uradna pritožba nadomesti v pogovoru s toplim in bolj prijaznim. To pravilo praviloma pomeni, da so se predhodno nevtralno omejeni odnosi med seboj dali nekemu približevanju.

Treba je opozoriti, da splošno sprejete norme obnašanja določajo določen čas, potreben za pretvorbo v "ti", vzpostavljenega v trenutku seznanitve, da bo dal pot do bolj odprtega in prijaznega "tebe". Njeno trajanje je v celoti odvisno od osebnih lastnosti sogovornikov in zunanjih okoliščin.

Pomembno je, da se subtilno spoznamo trenutek, v katerem je mogoče povabiti partnerja, da preklopi na "si" pogovor, saj v primeru napake in njegove zavrnitve neizogibno nastane neudobna situacija. Zato je treba spremeniti obliko zdravljenja, čutiti željo svojega sogovornika. Enostranski prehod v pogovoru z "vi" je popolnoma nesprejemljiv, saj se bo to neizogibno štel za nespoštovanje partnerja in zanemarjanje, prikazano proti njemu.

Ko neformalni "ti" odstopaš bolj strogo "si"

Govorna etika ruskega jezika zagotavlja tudi prehod iz prijazne "vas" v bolj formalen "ti", čeprav v vsakdanjem življenju to ni pogosto. Kljub temu je to mogoče, če se je odnos med sogovorniki poslabšal in prevzel povsem uradno naravo. To se lahko zgodi zaradi spora ali resnih razlik.

Včasih je pritožba "vi" morda posledica dejstva, da je pogovor uradne narave in se odvija v navzočnosti zunanjih sodelavcev, v katerem so sogovorniki, ki se običajno medsebojno pogovarjajo "vi", prisiljeni opazovati skupno etiko. V tem primeru, naslovljeni drug na drugega, "vi" ne kažejo na spremembo medosebnih odnosov, temveč le o specifičnosti določene situacije. Na primer, učitelji v navzočnosti študentov praviloma komunicirajo med seboj z »ti«, čeprav so v pravilnih razmerah, ko so sami prepuščeni sami sebi, neformalno »ti« lahko privoščite.

Pravila pisno obliko zdravljenja

Upoštevati je treba vsa navedena pravila etikete in v primerih, ko komunikacija ne poteka v ustni ali pisni obliki. V tem primeru so vaši zaimki in vi z velikim pismom oblika vljudnejše obravnave le za enega določenega naslovnika. Če je pismo ali drug dokument naslovljen na več oseb, mora biti zaimek v množini napisan z majhne črke. Če želite napisati "vi" z veliko črko, ki se nanaša na več oseb, je napaka.