Jezikovne norme

Koncept jezikovne norme - to je glavna značilnost knjižnega jezika, saj je kultura govora je človeka kaže, najprej, da je pravilna. Zajema več kot eno stran jezika, in velja za absolutno vse potrebno za pisanje, in oralno.

Jezik pravila - to so pravila, na podlagi katerih se je uporaba različnih pomočjo jezika na določeni stopnji svojega razvoja. Res je tudi, zgledno uporabo fraz, stavkov in besed v govoru.

Na voljo so naslednje jezikovne pravila ruskega jezika :

-slovoobrazovatelnye (izobraževalni standardi novih besed);

- izgovarjava (ali pravila izgovor);

- morfologija;

-orfograficheskie;

-leksicheskie;

-sintaksicheskie;

-punktuatsionnye;

-intonatsionnye.

Nekateri od njih so značilnost obeh vrst govora, nekateri samo za oralno ali le v pisni obliki.

Jezikovne norme - pojav zgodovinsko oblikovana. Nekateri od njih pojavil že davno in ostala nespremenjena do danes, in drugi - je izginila. Nekateri celo trčijo. Na primer, je nemška beseda "vlagatelj" izhaja iz srednjeveške latinske besede, ki pomeni "tisti, ki se dogaja, da gredo," in danes je tisti, ki, nasprotno, hoče iti na študij. To pomeni, sčasoma spremenila stopnjo uporabe besede.

Izgovoril jezikovne norme tudi niso stabilne. Na primer, je bilo posojilo beseda "stečaj", napisana pred 18. stoletja kot "bankrut". Do konca 19. stoletja, so ga uporabljali obe obliki, nato pa je zmagal in postal norma je še vedno nova oblika njene uporabe.

To je doživela spremembo in združuje izgovarjave -chn-. Ker slovarjih 1935-1940-ih so druga pravila, kot tiste, ki danes obstaja. Na primer, beseda "igrača, malica" kombinacija -chn- izgovarja kot -shn-, ki je zdaj popolnoma nesprejemljivo. Nekatere besede so ohranili dvojno možnost: pekarno, spodobno.

In morfološke jezik sprememba norme. To je jasno razvidno na primer končnico samostalnikov moškega množini in imenovalniku. Bistvo je, da imajo nekateri končnico -s in drugi, ki se končajo -a. To je zaradi obstoja 13. stoletja v starodavnem jeziku dvojini, ki je bil uporabljen, ko je bilo potrebno poudariti dve stvari. Tako proizvaja tri variante končnice: nič za samostalniki v ednini, končnica -a, ki označuje konec dveh predmetov in s navesti število objektov, večjih od dveh. Prvič, končnica -a ohranjen tiste besede, ki pomenijo seznanjenih elemente: oko, stran, itd Postopoma, je skoraj konec s izrinili z drugimi besedami.

In tukaj na animirati množini samostalniki, ki se končajo večinoma ohranjene s računovodje, vozniki, inženirji, predavatelji, inšpektorji in inšpektorji, ampak profesorja.

Včasih boste morali vedno upoštevati leksikalni pomen besede. Na primer, beseda "učitelj", ki pomeni "učitelj", je v prvem sklonu pluralni končnice - i, in vrednost "vaj glavo" - od konca s; beseda "seznam" (papir) konča ss, in "leaf" (drevo) - končnico -n.

Multivariance standardi dokazuje neverjetno bogastvo ruskega jezika. Toda ob istem času, ustvarja določene težave, saj je potrebno izbrati od pravilne različice. Pravilno, lahko to stori le, če poznamo značilnosti vsake možnosti in njeno sintakse barvanje. Kot rezultat podrobne raziskave o uporabi govora (verbalno in pisno) različne možnosti jezikoslovca ustanovljen specializirani slovarji in slovarjih, ki so pritrjene jezikovne norme sodobnega knjižnega jezika.